1.  DAN: LJUBLJANA – ISTANBUL

Zbirališče potnikov na letališču JP Brnik nekaj ur pred jutranjim poletom letala za Istanbul, kjer bomo pristali opoldne. Po opravljenih obmejnih formalnostih se bomo odpeljali proti središču mesta, ki je bil tisočletja prestolnica različnih držav. Ogled mesta bomo pričeli v arheološkem muzeju, ki se nahaja v starem delu mesta, ki je pod zaščito UNESCA. Arheološki muzej se ponaša z bogato zbirko predmetov iz različnih slavnih obdobij: helenističnih, rimskih in turških … Sprehodili se bomo med najzanimivejšimi razstavljenimi predmeti kot so: sarkofag Aleksandra Velikega, podobo vrat boginje Ištar v Babilonu, številnimi kipci iz starorimskih in grških časov, najdenih na številnih arheoloških parkih širom dežele, dvorano kjer je predstavljena Troja … Sledil bo sprehod po starem hipodromu vse do Modre mošeje, ki s svojo lepoto prekaša mnoge mošeje v mestu in po svetu. Nastanitev v hotelu, večerja in nočitev (V).

2.  DAN: ISTANBUL - BURSA

Dopoldne bomo nadaljevali z ogledi Istanbula in sicer si bomo ogledali največjo mošejo v mestu, ki jo je dal zgraditi Sulejman Veličastni, po načrtih arhitekta Mimara Sinana. Mošeja je bila dograjena leta 1557 in se nahaja na tretjem gričku s prelepim pogledom na Zlati rog ter predstavlja vrhunec arhitektonskih dosežkov otomanskega obdobja. Znotraj mošeje počivajo posmrtni ostanki Sulejmana in njegove žene, sultanke Hurem (Roxelane). Sledil bo sprehod po velikem bazarju, ki velja za enega največjih in najlepših na svetu. Vkrcali se bomo na ladjo in se popeljali po Bosporju ter z ladje opazovali mostove, ki povezujejo evropski in azijski del in pa prelepe palače in zgradbe iz različnih obdobij. Nato se bomo odpeljali do Burse, ki se nahaja 190 km južneje in si mesto ogledali. Bursa je bila druga glavna prestolnica osmanske države. Tukaj se nahajajo mavzoleji zgodnjih osmanskih sultanov in predstavljajo glavne znamenitosti mesta iz osmanskega obdobja. Ogledali si bomo Veliko mošejo, Zeleno mošejo in mošejo Muradiye, v bližini katere počivata sultanka Mahidevran in njen sin, princ Mustafa. Po ogledih nastanitev v hotelu, večerja in nočitev (Z,V).

3.  DAN: BURSA – TROJA - AYVALIK

Dopoldne se bomo odpeljali proti ožini Dardanele, eni najožjih prelivov na svetu, ki se uporablja za mednarodno plovbo. Dardanele povezujejo Marmarsko morje z Egejskim in Sredozemskim morjem. Dardanele so dolge 61 kilometrov in široke od 1,2 do 6 kilometrov. Imajo povprečno globino 55 metrov in največjo globino 103 metre na najožji točki vzporedno z mestom Çanakkale. Leta 1915 so zavezniki poslali znatne sile britanskih, indijskih, avstralskih, novozelandskih, francoskih in novofundlandskih vojakov, da bi poskušali odpreti preliv. V bitki za Galipoli so turške čete ukleščile zaveznike na obalah Galipolskega polotoka. Nedaleč stran se nahaja arheološki park Troja, ki je danes pod zaščito UNESCA. Troja stoji na hribu Hiserlik, 6 kilometrov od Dardanel. Nastala naj bi okoli leta 3200 pr. n. št. kot utrjeno oporišče. Ker je Troja imela nadzor nad Dardanelami in s tem nad trgovino s Črnim morjem, je obogatela. Bogata državica je privlačila številne zavojevalce. Okoli leta 1184 pr. n. št. naj bi v Trojo prikorakal Agamemnon in jo zavzel. Troja naj bi bila prizorišče trojanske vojne. Iliada in posledično Odiseja naj bi bile le izmišljeni književni deli, ki naj bi književno prikazali neuspehe starih Grkov pri kolonizaciji notranjosti maloazijskega prostora, saj jih je zavrnila močna hetitska država. Po ogledu arheološkega parka in skupinski fotografiji pred Trojanskim konjem bomo pot nadaljevali do mesta Ayvalik. Večerja in nočitev v hotelu (Z,V).

4.  DAN: AYVALIK – PERGAMON – EFEZ - KUŠADASI

Dopoldne bomo obiskali arheološki park in se povzpeli na akropolo antičnega helenističnega mesta Pergamon, ki je danes na UNESCO listi in se nahaja 26 kilometrov od Egejskega morja na vzpetini na severni strani reke Kaik. Ksenofont je leta 399 pred našim štetjem zasedel Pergamon, a so ga takoj ponovno zasedli Perzijci. Mesto je postalo pomembno šele z Lizimahom, kraljem Trakije, ki ga je zasedel leta 301 pred našim štetjem. Po ogledu bomo pot nadaljevali do enega najlepše ohranjenih starorimskih mest, arheološkega parka Efeza, ki je zaradi svoje pomembnosti prav tako na listi UNESCA. Efez so zgradili atiški in jonski grški kolonisti v 10. stoletju pr.n.št na obali Jonije. Mesto je cvetelo, ko je leta 129 pr. n. št. postalo del Rimske republike. Znano je po Artemidinem templju, ki velja za enega od sedmih čudes antičnega sveta. Mesto so leta 263 uničili Goti in delno potres leta 614. Popoldne bomo zaključili z ogledom hiše device Marije in se nato odpeljali do hotela, nastanitev in večerja (Z,V).

5. DAN: SELCUK - DALYAN

Današnji dan bo namenjen odkrivanju manj znanih, a zato nič manj impozantnih in zanimivih arheoloških parkov starogrških mest, ki so nekoč cvetela na tem delu sveta. Pričeli bomo z ogledom starogrškega svetišča Didime na obali Jonije. Mesto je imelo tempelj in Apolonovo preročišče Didimajon. Ob Delfih je bila Didima, najbolj znano preročišče v helenskem svetu, prvič omenjeno med Grki v homerski hvalnici Apolonu. Ruševine Didime so na severozahodu sodobnega mesta Didim v provinci Ajdin v Turčiji. V arheološkem parku antičnega mesta Euromos si bomo ogledali lepo ohranjen tempelj Zeusa Lepsinosa, ki datira v čase rimskega vladarja Hadrijana. Nato se bomo vkrcali na ladjo in se z njo popeljali iz Dalyana do obale, kjer bomo lahko opazovali grobnice likijskih kraljev, vklesane v kamnite skalne stene na obali. Tako bo popoldne namenjeno užitkom s popolnoma druge perspektive, z ladje, ki nas bo vodila po mirnem zalivu Egejskega morja. Ustavili se bomo na znani peščeni plaži Iztuzu, kjer se boste lahko okopali v toplem morju. Po končanih ogledih prevoz do hotela, nastanitev, večerja in nočitev (Z,V).

6. DAN: DALYAN - PAMUKALE

Dopoldne si bomo ogledali skriti biser stare Anatolije, dobro ohranjene razvaline nekoč slavnega starogrškega mesta Kibyre, ki je od leta 2016 na UNESCOVI poskusni listi. Pred nami je še eno manj znano, a v zgodovini nič manj pomembno starogrško in kasneje rimsko mesto. Že Strabon piše, da so prebivalci Kibyre nasledniki Lidijcev, ki so se tod naselili in izpodrinili avtohtone Pisidijce. Mesto je postalo pomembno v 2. stoletju pr. n. št, ko je bilo znano po kovaštvu in predelavi usnja ter po rejcih konjev. Po ogledu arheološkega parka bomo pot nadaljevali proti eni najbolj prepoznavnih turških naravnih znamenitosti, Pamukalam, ki so zaradi svoje edinstvenosti na UNESCOVI listi. Beseda Pamukale v turščini pomeni »bombažna palača«. Skoraj 200 m visoko nad ravnico so vode polne kalcita ustvarile neresnično pokrajino, sestavljeno iz mineralnih gozdov, okamenelih slapov in niza terasastih bazenov. Konec 2. stoletja pr. n. št. je rodbina Atalidov, pergamonskih kraljev, ustanovila termalno zdravilišče Hierapolis. Na arheološkem parku lahko vidite razvaline kopeli, templjev in drugih grških spomenikov. Turizem in privlačnost termalnih bazenov sta tako tukaj prisotna že tisočletja. Po sprehodu po antičnem Hierapolisu se bomo nastanili v hotelu, kjer bosta večerja in nočitev (Z,V).

7. DAN: PAMUKALE - KONYA

Dopoldne bo ogled Antiohijske Pisidije, starorimskega mesta, pomembnega zlasti v zgodnjem krščanskem obdobju. Mesto se nahaja na območju turških jezer in je bilo nekoč na križišču poti, ki so vodile od Sredozemlja, oziroma Egejskega morja proti Anatoliji. Mesto se je nahajalo na vrhu hriba, na 1.200 m nadmorske višine. Na vrhu se nahaja ogromna akropola, ki jo obdaja utrjeno obzidje. V rimskih časih naj bi v mestu živelo približno 50.000 prebivalcev. Na poti do Konye se bomo ustavili še v nacionalnem parku jezera Beyšehir, kjer se nahaja zanimiv spomenik Eflatun Pinar iz hetitskih časov; zgradili so ga na robu sakralnega bazena, namenjenega starim hetitskim božanstvom. Popoldne prihod v mesto Konyo, ki se nahaja na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je danes sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji. Konya je bilo znano v klasični antiki in srednjem veku kot Ikonion, po izpeljavi iz grške besede ikona. Le-ta se nanaša na Meduzino glavo, s katero naj bi Perzej premagal domorodne prebivalce preden je ustanovil mesto. Ime mesta je v Konya spremenil Mesud I. leta 1134. Konya je dosegla vrhunec v razvoju in pomembnosti v drugi polovici 12. stoletja, ko so seldžuški sultani vzpostavili svojo vladavino skoraj nad vso vzhodno Anatolijo ter nad nekaterimi pristanišči vzdolž obal Egejskega in Črnega morja. V mestu se nahaja Mevlanov muzej, kjer je mavzolej perzijskega sufističnega mistika, znanega pod imenom Mevlana ali Rumi, ustanovitelja hiše dervišev iz reda Mevlevi, bolj znanih kot vrteči derviši. Ogledali si bomo tudi znano Aladinovo mošejo in se sprehodili po zgodovinskem središču mesta. Po končanih ogledih bo nastanitev v hotelu ter večerja in nočitev (Z,V).

8. DAN: KONYA - KAPADOKIJA

Po zajtrku bomo zapustili mesto Konya in se odpeljali proti Kapadokiji. Kapadokija je visoka planota v vzhodni Anatoliji z nadmorsko višino preko 1000 m, nad katero se dvigujejo številni ognjeniki. Meje antične Kapadokije, predvsem na zahodu, niso natančno določene. Na jugu jo je gorovje Taurus ločevalo od Kilikije in Sredozemskega morja. Na zahodu je mejila na zgodovinski pokrajini Likaonijo na jugozahodu in Galatijo na severozahodu. Obalno gorovje ob Črnem morju jo je ločevalo od Ponta in Črnega morja, medtem ko je na vzhodu mejila na Armensko višavje in gornji Evfrat, preden se reka obrne proti jugovzhodu v Mezopotamijo. Njeno ozemlje od vzhoda proti zahodu je bilo dolgo približno 400 km, od severa proti jugu pa okoli 250 km. Kapadokija je zaradi svojih izjemnih geoloških, zgodovinskih in kulturnih znamenitosti ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij v Turčiji. Popoldne bomo prispeli v Kapadokijo in pričeli z ogledi, ki jih bomo razvrstili med osmi, cel deveti, in dopoldne desetga dne. Tla Kapadokije so zgrajena iz večinoma vulkanokalstične kamnine ignimbrit, ki so jo v davni preteklosti izbruhali ognjeniki. Sklade ignimbrita v okolici Göremeja je erozija preoblikovala v stotine nenavadnih stožcev in stolpov, podobnih minaretom. Prebivalci Kapadokije so v preteklosti v sklade mehkih ognjeniških kamnin vklesali hiše, cerkve in samostane. Nastanitev v hotelu, večerja in nočitev (Z,V).

9. DAN: KAPADOKIJA

Ves dan bo namenjen odkrivanju lepot Kapadokije. Obiskali bomo podzemno mesto Derinkuyu, za katerega so značilni številni podzemni hodniki, ki spominjajo na labirinte. Derinkuyu je eno od 200 podzemnih mest, ki so jih odkrili v Kapadokiji, a gre za največje in najgloblje med njimi. Ima 11 nadstropij, ki segajo v globino 85 metrov, pri čemer domnevajo, da je lahko v njem živelo do 50.000 ljudi. Mesto naj bi bilo izkopano nekje v 7. ali 8. stoletju pred našim štetjem in se nato počasi širilo v času Bizantinskega cesarstva. Po drugi teoriji naj bi mesto izkopali Hetiti nekje okoli leta 1400 pred našim štetjem. Namen mesta je bil beg pred osvajalskimi vojskami, ki so lovile plen in sužnje. V njem naj bi se skrivali tudi prvi kristjani pred Rimljani. Nato bomo obiskali muzej na prostem Göreme, ki se nahaja v provinci Nevšehir v osrednji Anatoliji. Dolina Göreme je bila označena kot središče za ves turizem v Kapadokiji. Čas, ko je bil Göreme prvič naseljen, je nejasen, vendar se je morda pojavilo kot hetitsko naselje med 1800 in 1200 pr. n. št.. Lokacija je bila več kot stoletja predmet raznih zavojevalcev, ki so vodili domačine, da se naselijo v skalnih vdolbinah, da bi se izognili političnim pretresom. V rimski dobi je območje postalo domovina kristjanov, ki so se umaknili iz Rima. Krščanstvo je prevladovalo kot primarna religija v regiji, kar je razvidno iz številnih skalnih cerkva, ki jih je še danes mogoče videti. Prvi kristjani, ki so votline uporabljali za pobožno življenje v osami, so se predvsem skrivali pred svojimi sovražniki. V skalo so izdolbli ne samo cerkve in kapele, ampak celotne stanovanjske komplekse za nekaj tisoč ljudi. Nekateri do deset nadstropij globoki so imeli kuhinje, skladišča, spalnice in celo prostore za živali, vključno s prezračevalnimi jaški so nudili dokaj udobne življenjske razmere. Narodni park Göreme je bil uvrščen na UNESCOV seznam svetovne kulturne dediščine že leta 1985. Popoldne se bomo sprehodili še po dolinah v muzeju na prostem Zelve-Pasabag. Večerja in nočitev v hotelu (Z,V).

10. DAN: KAPADOKIJA – ISTANBUL - LJUBLJANA

Zadnji dan bomo nadaljevali z ogledi Kapadokije. V kolikor bo vreme dopuščalo se boste morda odločili za polet z balonom čez to pravljično pokrajino, ali pa nakupe spominkov, ki jih v Kapadokiji ne manjka. Okrog poldneva bo prevoz na letališče v mestu Nevšehir in polet proti Istanbulu in dalje proti Ljubljani.